Malo je pokrajin pri nas, kjer bi se narava tako bogato poigrala kot v zagorski dolini. Zdi se, da so tu valovita gričevja in strma pobočja razstresena kar tako, mimogrede. Že po prvem srečanju s temi kraji boste ugotovili, da ste prišli nekam, kjer se pred vašimi očmi odpira drugačen svet. Svet, ki je čisto blizu, a ste o njem mislili, da je daleč. Svet žlahtne preteklosti, ki se je začela že zdavnaj prej, preden so se vtemne jaške spustili prvi rudarji. Svet prefinjene umetnosti in kulture, ki se tukaj plemenit iz generacije v generacijo. Zagorska dolina je zaradi številnih zgodovinskih okoliščin predolgo skrivala svoje dragocene zaklade. Čas je, da jih znova dkrijejo turisti, naključni obiskovalci, romarji, podjetniki in tudi domačini. Naš stari industrijski kraj se zato odpira za vse tiste, ki iščejo zadovoljstvo v lepotah narave, v kulturi in v bogati zgodovinsko – umetniški dediščini. Čakajo vas številne kulturne prireditve, izletniške točke, hotelski in kmečki turizem, športni objekti in celo letališče.
Ekološka in prostorska sanacija je tisti del zgodbe o zapiranju zagorskega rudnika, kjer so nastale največje časovne zamude. Že krovni program je predvidel, da ta dela sledijo zapiralnim delom v jamah, da so zadnji člen v veigi zapiranja rudnika in odpravljanja posledic zaradi rudarjenja. Ker so bili prilivi proračunskega denarja nižji od potreb in počasnejši od predvidene dinamike, se je to najbolj odrazilo prav pri urejanju površin. Pridobivalni prostor Rudnika Zagorje je meril kar dobrih 14 km2 in se je rastezal od Orleka na vzhodu do naselij, poldrug kilometer zahodno od Izlak. Pretežno gre za gozdna in kmetijska zemljišča, ponekod pa vplivi rudarjenja segajo tudi do stanovanjskih sosesk. Najprej je bila urejena zahodna stran Ruardija, kjer je večina del potekala sredi devetdesetih let. Zravnali so površino in uredili odvajanje vod, na polovici območja, ki meri slabih 9 hektarov, pa so zasadili 1800 češenj, saj naj bi bila ta drevesa zaradi razmerja med koreninskim sistemom in nadzemno krošnjo najbolj primerna sadna vrsta. Veliko slabše razmere so bile na vzhodni strani hriba, kjer so bili največji posedki tal in najpogostejša plazenja. Njegova sanacija se je začela konec leta 2000, končana pa je bila vletu 2004. Tudi tu so uredili odvajanje voda, dokončno oblikovali površino in jo zatravili, uredili strugo Kotredeščice in sanirali predel ob njej, uredili cesto prek Ruardija, ki povezuje Toplice in Potoško vas. Že ureditveni načrt je to področje, ki leži ob osi premogovne kadunje nad petimm in šestim poljem jame Kotredež, namenil športni in rekreativni dejavnosti, saj gradnja trdnih objektov zaradi posedanja še ni možna. Prvi je svoj objekt, vzletišče, zgradil domači letalski klub, kasnej so sledili še nogometno igrišče in lokostrelski poligon, dva pretočna ribnika, občina je zgradila otroško igrišče in načrtuje še manjše smučišče za otroke. Območje ima 3,5 kilometra sprehajalnih poti, opremljenih s klopmi in smetnjaki, ter 700 metrov dolgo kolesarsko stezo, in tako nudi številne možnosti za športno udejstvovanje in aktivno preživljanje prostega časa. Urejeno območje so predali namenu 30. aprila 2004, na predvečer in v počastitev vstopa Slovenije v Evropsko unijo, poimenovali pa so ga Evropark Ruardi. Med zelo zahtevna območjaje sodila Podstrana nad mestnim središčem. Zaradi preteklega rudarjenja je bilo območje zelo plazovito. Sanacija se je začela leta 1997, z večjimi presledki, ki so bili predvsem posledica težav pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč, pa je trajala vse do leta 2004. V Podstrani so podrli zasipno postajo in še nekater opuščene rudniške objekte, sanirali kamnolom, poškodovano komunalno in cestno infrastrukturo ter predvsem uredili odvajanje voda, da bi dosegli večjo stabilnost območja.
Nazaj