Zagorsko dolino so ustvarile vode Medije in njenih pritokov. Vhod v dolino je od železniške postaje, ki stoji pri izlivu Medije v Savo. Zasavsko asfaltno cesto je po težkem terenu zgradila vojska. Ta cesta je odprla prehod skozi Savsko dolino. Pred tem je po tej dolini peljala le železnica. Pred letom 1800 je v naši dolini prevladovalo samo kmetijstvo z jedrom ob cerkvi med sotočjem Kotredeščice in Medije. Zagorska dolina se je začela gospodarsko razvijati, ko so pod njo odkrili črni zaklad – premog. Kmetje so ga imenovali zmajeva kri, lekarnarji pa so zdrobljenega prodajali kot zdravilo za živino.
Prvi poizkusi načrtnega kopanja premoga segajo v leto 1755. Za začetnika rudarjenja velja Belgijec Leopold Ruard (vzpetina Ruardi). Do leta 1880 so bili lastniki rudnika tujci, ki so se menjali. Z izgradnjo železnice leta 1849 se je povečala potreba po premogu. Železnica je postala glavni in največji kupec premoga. Leta 1880 je rudnik odkupila Trboveljska premogokopna družba (TPD) in ostala njen lastnik do leta 1942. Življenje rudarjev je bilo v tem času težko, zato se je tu močno razvilo delavsko gibanje. Rudarji so se večkrat zatekli k stavkam (štrajkom). Na ta način so se bojevali za boljše delovne pogoje. Veliko rudarjev se je tudi izseljevalo v tujino (Francijo, Belgijo, Ameriko). Po drugi svetovni vojni so se rudniki Zagorje, Trbovlje in Hrastnik združili v Zasavske premogovnike. Postali so last države. Za potrebe industrije se je nakopalo vedno več premoga. Ob koncu 60. let (1965-1970) so premog začeli nadomeščati drugi viri energije. Pred nekaj leti se je rudarjenje v Zagorju zakjučilo. Rudnik se zapira.
Nazaj